Starejše igre KUD-a Cerkno

Un dan (2001)

Scenarij: Domen Uršič

Igrajo:
Roman: Gregor Koželj
Julka: Sanja Rejc
Medved: Janez Bevk
Brunhilda: Branka Florjančič
Rdeča Kapica: Gašper Uršič
Drevo, Sebastjan: Primož Podobnik
Klotilda: Alenka Bevk
Franc na Balanc: Jože Peternelj
Balerina Tina: Domen Uršič

So dnevi, ko se ne zgodi popolnoma nič, so dnevi, ko dogodki nastopijo tako množično, da si je nemogoče zapomniti vse. Bil je eden takih dni …

V vas je prišla prelepa deklina, Julka ji bilo je ime. Vaški fantič Roman, katerega pridnost je bila poznana devet morij daleč, je nanjo vrgel svoje oko … ujela je njegovo srce na palico … vendar tega ni hotela. Ona je vrgla svoje oko na Drevo, ki je hkrati povezano tudi z mafijo, katere duhovni vodja je Rdeča Kapica, ki pa kljub ženstvenosti imena bolj spominja na hrusta, kot na karkoli drugega.

Zgodi se smrt Drevesa in na pomoč je poklican vaški veleum Franc na Balanc, s svojo pomočnico Balerino Tino, katere pamet je sorazmerna z njeno lepoto.

Na preizkušnjo pa je tudi postavljen zakon Medveda, ki je svojo ljubezen že kmalu po poroki zaobljubil flaši vina, in Brunhilde.

Skozi celoten dan pa se od vsepovsod v usodo vmešava strašansko grda čarovnica Klotilda, ki povzroči na vasi pravo razburjenje, saj Drevo po nesreči spremeni v pevca Sebastjana. Pojav prej omenjenega pevca povzroči pravo razburjenje na vasi, zgodi pa se še ena stvar … prej sloka Julka se nenadoma začne rediti.

Sebastjan odide … Roman jo zapusti … Rdeča Kapica še naprej posluje … Klotilda se začara … Medved in Brunhilda še vztrajata v zakonu, kljub ljubezenskemu trikotniku … Franc na Balanc pa se na svojem motorju skupaj s svojo pomočnico Balerino Tino odpravi novim dogodivščinam naproti.

Taungree (2002)

Režija: Livija Rojc
Scenec: Rok Mlakar

Igrajo:

Šerif Pantakan: Gregor Koželj
Poštarka Breza: Sanja Rejc
Ambrozij: Jože Peternelj
Anželina: Ana Uršič
Dr. Kvint: Matija Čuk
Waštjer: Domen Uršič
Waštjerka: Branka Florjančič
Železničar Polde: Janez Bevk
Escarabajo de Colorado: Tilči Sedej/Peter Lahajnar
Kovač Črn Šmit: Gašper Uršič

Taun Gree je predstava, ki temelji na preprosti zgodbi na Divjem zahodu. Spominja na kriminalko, je pa parodija na ‘pocukrano’ znano nadaljevanko hollywoodske produkcije, ki se prav tako dogaja na Divjem zahodu.

In za kaj gre? Mehikanec Escarabajo de Colorado (koloradski hrošč), hoče s pomočjo Poštarke Breze pretihotapiti zlato, kot ze večkrat poprej. Za njegove namere nihče ne bi izvedel, če ne bi iztiril vlak železničarja Poldeta, ki tokrat ni gledal na tire, temveè ‘babe’, ki so plele na njivah. Šerif Pantakan ‘bistroumno’ s pomočjo kovača Smita in zdravnika dr. Kvinta ugotovi, da je žakljev preveč in da je prišlo do zamenjav. Vendar od kod torej žakelj zlata, ki ga imata vaščan Enooki Ambrozij in njegova Anželina. Odgovor zagotovo ve Escarabajova pomočnica in ljubica Breza, ki jo kot sokrivko vtaknejo v mestno ječo. Zgodba se razplete tako, da po ovinkih pridejo do Escarabaja in ga ulovijo, k temu pa dosti pripomore dejstvo, da je vsaj enkrat cela vas poslusala zgovorno oštirjevo ženo, ki jih pripelje na pravo pot.

Predstava je obogatena ne le z izvirno kuliso, ki jo je narisal Gregor Koželj (kot tudi plakate), temveč tudi z zvočnimi efekti, ki jih je naredil Borut Čelik. Specialiteta, ki jo skupina ponuja, je raba cerkljanskega narečja pri nekaterih likih.

taungree plakat

Fulawž (2002)

Scenarij: Domen Uršič
Kostumografija: Sanja Rejc
Šivilja: Karmen Štucin
Oblikovanje: Gregor Koželj
Mentorstvo in režija: Livija Rojc

Bog Triglav: Matija Čuk
Božena: Ana Uršič
Julka: Sanja Rejc
Majuor Zutatenpataten: Gašper Uršič
Mojster Muha: Jože Peternelj
Papmdek: Janez Bevk
Roman: Gregor Koželj
Spominčica: Branka Florjančič
Škrat Sompačie: Domen Uršič
Watrak: Peter Lahajnar
Zbezlana Kura: Eva Tušar

FULAWŽ je predstava, ki na preprost način predstavlja zmotljivost človeka in nas uči, da ni dobro pretiravati v nobeni stvari. Poleg tega Fulawž (ptičja kletka) predstavlja ukleščenost ljudi, ki bi radi leteli (t.j. bili taki kot so), a ne morejo, saj jim družba tega ne dopušča.

Julka, ki čuti posledice svoje prejšnje napake – pri izbrancu in očetu svojega Watraka je iskala samo lepoto, in jo je ta pustil, ko je izvedel, da je noseča, sedaj išče tistega pravega.

Papmdek, ko uvidi, da je s pretiranim pitjem zgubil vse, kar mu je kdaj kaj pomenilo, se strezne in začne iskati boljši jutri.

Bog, ki je mogočen, vidi, da s pretiranim poudarjanjem svojih kvalitet, ne bo prisel daleč, če se ne bo posvetil tudi komu drugemu, recimo Watraku. Tako tudi drugim pokaže, da je dober.

Spominčica je plašna in ne zaupa vase. Ugotovi, da prijatelja ni težko najti, pa četudi je to le Zbezlana Kura, saj je prijatelj tisti, ki je s tabo, ko ti je lepo ali hudo. Mojster Muha boleha za jetiko in išče svojo muzo, ki jo končno najde s pomočjo Boga Triglava.

Roman in Božena, ki je skorajda prepametna za na vas, ugotovita, da bi bilo dobro, če bi sodelovala in bi tudi njive bolj obrodile.

Zgodba v resnici ni le ena, temveč jih je več, spretno jih povezuje škrat Sompačie, ki nam na koncu tudi pove nauk te množice prigod tam nekje za devetimi goram …

Predstava je eksperiment. Mini oder se je tokrat odločil narediti predstavo s čim manj rekviziti, z nezahtevno sceno, brez posebnih efektov luči in zvokov, ki pa naj bi bila prav tako učinkovita.

Glede na sprejem med ljudmi je eksperimenti uspel. Predstavo je dobila veliko odzivov, saj je polna barvitih likov in verbalne komike, kar je še ena karakteristika gledališke skupine Mini Oder Zaklonišče.

Še to, tudi tukaj ne gre brez cerkljanščine.

GRADišče (2003)

Scenarij (po predlogi): Domen Uršič
Režija: Sanja Rejc

Legenda o gradu

Legenda pravi, da je pred nekaj stoletji na vzpetini nad Cerknim stal lesen grad. Lastnik gradu naj bi v grbu imel sokola in je bil po govoricah, bolj kot ne ljudski človek. Poznal je ljudi in jih imel rad, zavedal se je, da je za preživetje potrebno vzajemno sodelovanje.

Imel je tudi sina in hčer. Sin ga je razočaral, saj mu ni bilo do bojevanja, bil je mirne narave in odprte glave. Hči pa je slovela kot lepotica daleč naokrog. Oče je sina poslal na tuji grad k sorodnikom, da bi ga izučili za bojevnika. Le-ta mu je to rahlo zameril … Hči pa se je zaljubila v grofa, ki je neke noči kot popotni vitez prespal na gradu.

V sinovi odsotnosti se je zgodil upor Goriškega grofa nasproti Oglejskemu patriarhu, ki je zahteval višje davke. Usoda je hotela, da je grof v katerega se je zaljubila hči pristopil na stran Goriških grofov. Sam Cerkljanski grof pa na stran patriarha, bil je namreč že star in mu ni bilo do velikih in revolucionarnih sprememb. Oče je tudi vedel, da je bil edini grof daleč naokrog, ki je pristopil k patriarhovi vojski, zato je nujno iskal zaveznika. Vedel je, da Poljanski grof, ki je bil naokrog znan kot velik surovež, če ne že kot pravi roparski vitez goji ljubezenska čustva do njegove hčere. Bil pa je na strani patriarha.

Ko je hči to izvedela, se ji je malodane zlomilo srce, enako se je zgodilo njegovemu sinu, ki je v času odsotnosti pristopil v samostanski red med menihe, ki so zdravili za kugo obolele, ki je ravno tiste čase sejala smrt tam naokrog.

Usoda je hotela, da se hči na noben način ni hotela omožiti s Poljanskim grofom, ki je bil znan naokrog tudi kot rdeči vrag, zaradi barve svojih las in brade. Ob odsotnosti očeta jo je na grad prišel branit potujoči vitez, ki je tiste noči prespal na njihovem gradu in mu je ona obljubila srce. Vrne se tudi sin, vendar kot bojevnik, saj je v meniškem redu spoznal, da mu bolj pristoji meč. Oče pade v boju, hčeri oprosti in jo odveže poroke z rdečim vragom.

V boju, ki se odvija okrog gradu, Poljanski grof ukaže zažgati grad, na gradu umreta popotni vitez in sin, z gradu pa se v skrivnem rovu reši hči. Umre tudi rdeči vrag.

Hči se potem v znak žalovanja da zazidati v cerkveni zid. Grad pogori, vidni so le še njegovi ostanki, obrisi, kjer naj bi po legendi stal.

Po predlogi Franceta Bevka: Človek proti človeku.

Partizani (2004)

partizani

Ob jezeru

Scenarij in režija: Domen Uršič

Čriček: Mihael Mlakar
Janko: Janez Bevk
Perice: Peter Lahajnar
Tihi: Gašper Bevk
Gašperček: Gašper Uršič
Ančka: Ana Uršič
Giovanni: Jože Peternelj
Mirko: Domen Uršič

Partizani spet na ulici po 60 letih

Mirkova brigada dobi nalogo, da zminira prometno zelo pomemben most, ki bi pripomogel k uspehu v boju za osvoboditev.

Pot jim prekriža zaljubljeni Italijan Giovanni, ki se na koncu izkaže za vrednega pomočnika pri pridobivanju dinamita.

Brigada sestavljena iz kuharja, dveh pomočnikov, ostarelega minerja Mirka, tihega čudaka, katerega imena nihče ne pozna, bolničarke in dveh nadebudnih mladih partizanov se odpravi na pot, da bi opravila zahtevano nalogo.

Vsekakor na začetku ne preveč zahtevna naloga postane zelo zapletena. Vso ‘štorjo’ pa uspešno povezuje harmonikaš, ki popestri dogajanje s smiselno izbranimi partizanskimi pesmimi.

partizani

partizani

e-mone (2005)

Scenarij: Domen Uršič, Livija Rojc
Produkcija: Livija Rojc, Eva Tušar

Zvezda Danica: Ana Uršič
Južni: Tilen Sedej
Severni: Peter Lahajnar
Zahodni: Janez Bevk
Vzhodni: Gašper Bevk
Bobnarji: Matija Čuk, Boštjan Trpin, Žan Uršič
Kostumografija: Sanja Rejc
Scenografija: Matija Čuk

E-mone so preprosta zgodba o tem, kaj se zgodi z argonavti, ko jih Jazon odpusti.

Zvezda Danica pokliče k sebi brezdelne argonavte, da bi jim zadala nemogočo nalogo, priti na Jadran, kjer se v tonah in litrih prelivata med in mleko.

Vsak pride s svoje strani neba, s sebi lastnimi problemi, v podobni obleki, s podobnimi splavi na isto mesto ob istem času.

Južni prijadra iz svojih dolin na sproščenem duhu, s svojim čutom pa prinese estetiko in lepoto. Severni s hladnega severa premišljeno pripluje v središce, da bi končno ustvaril nekaj velikega. Zahodni pripleza iz grap, da bi opravil, za kar je bil poklican. Vzhodni pa na opojni sapici vdahne vsemu skupaj življenje.

Zvezda Danica se zaveda, da je naloga pretežka, vendar se fantje ne pustijo prepričati in vsak na svoj način poskušajo premagati problem, ki se je nenadoma znašel pred njimi. Ponosni, pokončni, mladi, neizkušeni se podajo z glavo skozi zid. Po neuspešnih poizkusih, da bi skočili, se potopili, prištopali v obljubljeno deželo, končno strnejo moči.

Predstava e-mone, je prva predstava Teatra NKUL, ki je namensko ustvarjena za ulico. Na ulici je najpomembnejše, da pritegneš pozornost, zato so se teatru letos pridružili tudi trije bobnarji, ki skrbijo za to, da dogajanje nikoli ne zamre in skozi celotno igro ohranjajo ritem dogajanja.

 

Brez prostorov že ...

KUD Cerkno predstavlja

kud-cerkno-gledališče
kud cerkno glasba
kud cerkno film
kud cerkno festivali
kud cerkno literatura
kud cerkno izposoja opreme

kud-galerija

KUD CERKNO

BEVKOVA ULICA 9
5282 CERKNO

e: kudcerkno@hotmail.com
w: www.kudcerkno.si

Davčna: 93385501
Matična: 5258669000

KUD CERKNO
BEVKOVA ULICA 9
5282 CERKNO

e: kudcerkno@hotmail.com
w: www.kudcerkno.si

Davčna: 93385501
Matična: 5258669000
TRR: IBAN SI56 0475 2000 0445 474